Herzfeld

Od kdaj, sinovi resnice, ste bratje noči?
Kaj roke vaše s krvjo rdeči?
Eksplozija v noči je roža gorja
Opravičiti z njo se ničesar ne da
Razbiti mogoče oltarja ni
Oltarja laži, ki oblike množi
Brezmadežna slika, brezbolne luči
Edina zavetja srhljivih noči
Otroci duha smo in bratje moči
Katere obljuka se ne izvrši
Smo črni duhovi od tega sveta
Opevarno noro podobo gorja
Razlaga je bič in ti krvaviš:
Po stotič razbijte zrcalo sveta, —
Vaš trud je zaman. Presegli smo noč:
Naš dolg je poplačan
In naša je luč!